Hipnoza v boju s tesnobo
Hiter tempo, večanje zahtev na delovnem mestu, zahtevnejša dinamika bližnjih odnosov, težke izkušnje iz preteklosti,…
Anksioznost ima veliko sprožilcev. Ko smo z njimi soočeni, se naši možgani avtomatsko odzovejo. Misli podivjajo, roke se potijo, v prsih nas stiska, poviša se srčni utrip. Odzovemo se avtomatsko saj so ti odzivi vodeni iz nezavednih vsebin in naučenih vzorcev.
Če so vam simptomi anksioznosti poznani, ste le eni izmed mnogih, ki se s to izredno neprijetno težavo soočajo. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da gre za najbolj razširjeno težavo na področju duševnega zdravja, ki je leta 2019 prizadela 301 milijon ljudi širom celotnega sveta. Pogosteje se z anksioznostjo soočajo ženske in samo ena od štirih oseb poišče ustrezno pomoč (Alonso idr., 2018).
Anksioznost doživljamo telesno in tudi duševno. Na telesni ravni so najpogostejši simptomi povišan srčni utrip, potenje, stiskanje v prsih (občutek oteženega dihanja), prebavne težave, tresavica in nemir. Čustveno anksiozniost spremljajo občutki panike, strahu, težave s koncentracijo in neprestano premlevanje, ki se pogosto poslabša zvečer in ponoči in vodi v moten spanec (Alonso idr., 2018).
Težave z anksioznostjo izvirajo iz kompleksnih interakcij posameznikovih izkušenj, njegove osebnosti, okolja in bioloških predispozicij.
Gre za avtomatski, milijone let star odziv človeka na potencialno grožnjo, ki ima svojo funkcijo v pripravi telesa na boj – beg ali »zamrznitev«.
Nevrološko ima velike zasluge za sprožanje tega odziva del možganov, ki ga imenujemo amigdala, ki pa pogosto ne loči med realno nevarnostjo (lev) in navidezno nevarnostjo (javno nastopanje). V sodobnem svetu okoli nas preži mnogo navideznih nevarnosti, ki smo jih preko učenja in ponavljajočih slabih izkušenj, v nezavednem ožigosali za življenjsko ogrožujoče. Anksioznost nas ob vsakem stiku nagovarja, da se takšnih situacij izogibamo. Preko ponavljajočih se izogibanj, sporočamo telesu, da je imelo prav: da je tisto tam (javni nastop) življenjsko ogrožujoča situacija od katere je nujno pobegniti. Bolj kot bežimo, več moči ima tesnoba, ki širi svoje lovke in vedno bolj vpliva na naša življenja (Steimer, 2002).
Lahko hipnoza prežene anksioznost?
Hipnoza je zaradi svoje narave (za več informacij preberi blog: Kaj je hipnoza? ) primerna tehnika za premagovanje anksioznosti. Velik del tesnobnega odziva nastopi nezavedno, v stanju hipnoze pa do nezavednega lažje dostopamo in nanj tudi lažje vplivamo. Pri težavah z anksioznostjo vas lahko z uporabo medicinske hipnoze podpremo tako pri raziskovanju vzrokov, kot tudi pri blaženju simptomov tesnobe in izboljšanje lahko nastopi zelo hitro. Večina klientov delno olajšanje doživi že takoj po prvem srečanju.
Kako potekajo srečanja?
Ob spoznavnem srečanju vas bomo usmerili v raziskovanje začetkov pojava tesnobnih simptomov in iskanje morebitnih poznanih vzrokov. Veliko pozornosti bomo namenili tudi opredeljevanju simptomov (kako doživljate tesnobo). V nadaljevanju bomo terapijo prilagodili specifikam vaše težave. Če gre pri vas za fobično motnjo, vas bomo podprli tudi s pridružitvijo vedenjsko-kognitivnih prisotopov in vas vodili skozi postopno izpostavitev znotraj hipnoze. Če se soočate s panično motnjo in paničnimi napadi vas bomo učili avtohipnoze in pridobivanja kontrole nad telesnimi odzivi. Če pa bi vas zanimalo raziskovanje vzrokov in preokviranje težkih spominov, vas lahko podpremo s tehnikami časovne regresije,… Velik pomen posvečamo dobremu stiku med terapevtom in klientom in poskušamo način dela v prvi vrsti prilagoditi vašim potrebam.
Ker nikomur ni potrebno trpeti pod težo pretirane tesnobe. Tudi vam ne…
LITERATURA
Alonso J, Liu Z, Evans-Lacko S, et al. Treatment gap for anxiety disorders is global: results of the World Mental Health Surveys in 21 countries. Depress Anxiety. 2018;35(3):195–208.
Steimer T. The biology of fear- and anxiety-related behaviors. Dialogues Clin Neurosci. 2002 Sep;4(3):231-49.
